• Slovenščina
  • Angleščina
  • Nemščina

Odpiralni čas : Pon–Čet: 8.00–19.30,
Pet: 8.00–18.00, Sob: po dogovoru

  Kontakt : T: + 386 (0)2 620 7 300,
GSM: + 386 (0)31 612 639

Zalivke na zobeh

Bele zalivke ali amalgam – V kratkem bo treba zamenjati dotrajane amalgamske zalivke. Rad bi jih nadomestil z belimi, pa me zanima, ali slednje res ¨držijo¨ občutno manj časa kot prve in se dosti hitreje obrabijo. Pri belih naj bi se tudi lažje opazilo nastajanje kariesa med zalivko in zobno sklenino. Ali je to zadosten razlog, da se odločiš zanje (poleg estetskega, seveda)?

Amalgam je po vseh študijah, tudi najnovejših še vedno material izbora, kar se tiče trajnosti in dobrega tesnenja zalivke z zobom. Res imajo bele zalivke krajšo trajnostno dobo. Beli materiali se pri strjevanju krčijo, amalgam pa razširi. Zato amalgamska zalivka pri strjevanju robove zatesni. Bel material se pri strjevanju krči. Vendar je način dela – postopek dela z belimi materiali tak, da je tega krčenja čim manj. V kolikor so zalivke majhnega volumna so lahko enako kvalitetne ali celo bolj ustrezne kot amalgamske, saj ne zahtevajo tako obsežne preparacije (pred-obdelave) zoba kot amalgamske. Pri amalgamu je namreč potrebno izdelati drugačno obliko preparacije, pogosto nekoliko obsežnejšo. Beli materiali se vežejo z zobovino delno mehansko (mikroretencijsko) in kemično. Zato si lahko pri uporabi belih materialov dovolimo v istem primeru manj obsežno preparacijo zoba. Pri veliki zalivki, ki seže tudi pod dlesen, je zelo težko izdelati kvalitetno belo zalivko, še posebno če dlesen izdatno krvavi. Beli materiali se namreč v prisotnosti vlage ne strdijo popolnoma na delu kjer se ovlažijo, zato tam zalivka ni tesna. Odpornost belih materialov na žvečne pritiske je res manjša kot pri amalgamu.

Natančen zobozdravniški pregled lahko enako dobro odkrije karies pri amalgamu kot pri belih materialih. Karies, ki vsebuje veliko količino bakterij vedno odstranimo v celoti mehansko do trde zobovine. Pri tem si lahko pomagamo tudi s posebnim barvilom, ki obarva le karies, s katerim premažemo področje kjer je karies, in tako precej natančno ocenimo ali smo karies očistili do zdravega. Kadar je karies zelo globok, po razkuževanju najprej dno oziroma najgloblje področje,ki meji na zobno pulpo (živec) premažemo s posebnimi tekočinami ali nanje damo “zdravilo” , ki je navadno na osnovi kalcijevega hidroksida. Dobijo se v obliki posebnih past, ki se strdijo. To zdravilo pomaga , da se zobna pulpa (živec) ogradi z dodatno, novo zobovino. To pa seveda zahteva svoj čas. Pri tem lahko za čas delovanja zdravila naredimo stalno zalivko ali pa le začasno. O tem se zobozdravnik odloči glede na situacijo. Zobozdravnik navadno že sam oceni, ali lahko v določenem primeru izdela belo zalivko, ki je enako ali bolj kvalitetna kot amalgamska.

Namesto zalivke pa lahko defekt, ki nastane zaradi zobne gnilobe (t.i. kariesa) zapolnimo tudi z inlay-em. To je kompozitni ali keramični ‘odlitek’, ki ga naredi tehnik in ga zobozdravnik nato cementira na mesto defekta. Inlay-i predstavljajo uspešno alternativo večjim kompozitnim zalivkam.

Zanima me, kakšna je garancija (koliko časa traja) za bele zalivke?

V Zobozdravstvenem centru Alfa Dental izdelujemo izključno bele – torej kompozitne zalivke. Na te zalivke priznavamo trajnostno dobo v roku enega leta od namestitve zalivke. V tem času morebiti poškodovano ali izpadlo zalivko menjamo oz. popravimo brez dodatnih stroškov za pacienta, po tem času pa so stroški popravila oz. ponovne namestitve zalivke v celoti breme pacienta.

Pred časom so mi na zobu, ki je bil zdravljen in je od njega ostalo le malo krone, naredili zalivko, s katero pa imam res precej težav. Nenehno se mi ob tem zobu pojavljajo bolečine. Sprašujem se, če bi bilo morda bolje, da bi mi namesto zalivke naredili prevleko?

V primeru, ko ostane od zdravljenega zoba res malo krone, je težko narediti kvalitetno zalivko na takšno stanje. V kolikor je možno, je smiselno razmišljati o namestitvi prevleke – to možnost preceni zobozdravnik ob pregledu. Morda je za težave krivo le vnetje obzobnega tkiva, ki bi se lahko pojavilo v situaciji, ko zalivka sega pod dlesen. Možno je tudi, da zdravljenje zoba ni bilo uspešno, saj vsa zdravljenja žal nimajo srečnega konca. Priporočamo, da se zaradi različnih možnih vzrokov bolečin čim prej posvetujete z zobozdravnikom.

Po tem, ko se mi je na zobu okrušil del plombe, se je na njem ob uživanju hrane ali pijače začela pojavljati bolečina. Čez nekaj časa je bil zob ponovno zaplombiran, vendar bolečina v njem ostaja. Na rentgenskem posnetku ni videti vnetnih procesov ob zobu. Kaj bi lahko bil vzrok težavam?

Težko na tak način natančno določimo vzrok bolečine, je pa možno, da je bila ‘poškodba’ na zobu ob drugem plombiranju že večja, verjetno je segala do živca, ki je bil ob uživanju hrane in pijač razdražen. Seveda obstaja možnost, da bodo težave po določenem času izzvenele, ni pa nujno. V kolikor težave ne bi ponehale, bi bilo smiselno zob zdraviti. Morda ne bi bilo odveč, da se ponovno oglasite pri zobozdravniku in poveste za težave, ki jih opažate.

Ali je možno, da nikoli v življenju ne dobim nobene plombe? Star se 23 let in jih do zdaj še nimam.

V kolikor boste redno obiskovali zobozdravnika na rutinskih preventivnih pregledih in boste ustrezno vzdrževali higieno, je seveda možno, da ostanete brez zalivk.

Že nekaj let na nekaterih zobeh opažam temne pike – predvidevam, da so to luknjice, vendar mi jih zobozdravnik nikoli ne zaplombira. Tudi, ko sem mu sama omenila težavo, je rekel, da tega ni potrebno plombirati. Naj stopim na pregled še h kakšnemu drugemu zobozdravniku ali naj kar zaupam temu, ki ga imam?

To, kar opisujete kot luknjice, so najverjetneje zabarvanja na vdolbinicah na zobeh, ki jih je potrebno opazovati, vendar lahko ob dobri higieni preprečimo nastanek kariesa na teh mestih. Zobozdravnik, ki ga obiskujete, bo zagotovo ocenil, kdaj bi bilo potrebno narediti zalivko. Vsekakor pa imate vedno možnost po drugem mnenju povprašati tudi pri drugem zobozdravniku.

Zobozdravnik mi je ob zadnjem pregledu povedal, da je potrebno menjati sedem mojih plomb, ker so stare. Sprašujem se, zakaj bi bilo to potrebno, saj so popolnoma cele in z njimi nimam nobenih težav?

To vprašanje bi bilo smiselno postaviti zobozdravniku, ki Vam je povedal za to ugotovitev. Običajno je stare zalivke potrebno menjati takrat, ko stiki med zobom in zalivko niso več tesni, saj se lahko na tem mestu razvije žarišče novih težav – torej bolečin. Pod in ob takšni zalivki se lahko razvije t.i. sekundarni karies, ki ga je težje zaznati in je lahko tudi vir bolečin. Vsekakor je zalivke bolje menjati pred pojavom bolečin.

Odkrušil se mi je del zoba (cca. 1 – 1,5mm) in zdaj me zanima, če se lahko ta poškodba sklenine obnovi sama ali je potrebno to popraviti s plombo?

Sklenina se sicer res remineralizira, vendar takšna poškodba ne bo ‘opravila sama s seboj’, ampak jo bo potrebno strokovno rešiti. V takšnem primeru običajno opravimo dograditev s kompozitom, v kolikor bi želeli pa je seveda možna tudi protetična rešitev – luska, prevleka..

Sklenina se sicer res remineralizira, vendar takšna poškodba ne bo ‘opravila sama s seboj’, ampak jo bo potrebno strokovno rešiti. V takšnem primeru običajno opravimo dograditev s kompozitom, v kolikor bi želeli pa je seveda možna tudi protetična rešitev – luska, prevleka..

Na sprednjem zobu imam belo plombo, ki pa mi je potemnela in je videti, kot da bi imel nekaj za zobmi. Kaj lahko naredim, da rešim nastalo težavo?

Glede na to, da materiali, iz katerih so izdelane bele zalivke, ne potemnijo, je bolj verjetno, da se je ob zalivki ponovno pojavil karies ali pa da se je na robu med zalivko in zobom nabrala temna obloga, kar lahko reši zobozdravnik. Vsa ugibanja o tem zabarvanju bo odpravil obisk pri zobozdravniku.

Na spodnjih zobeh imam stare plombe – nekatere so starejše od 10 let, vendar nimam z njimi nobenih težav. Zanima me, če je potrebno te plombe menjati?

Tudi, če nimate težav z zalivkami, je potrebno redno obiskovati zobozdravnika, ki preceni oz. ugotovi, kdaj stik med zalivko in zobom ni več ustrezen in jo je res potrebno menjati. Dokler nimate težav z njimi in zobozdravnik tudi ne ocenjuje, da bi jih bilo potrebno menjati torej ni razloga za njihovo menjavo – razen, če to želite iz estetskih razlogov.

Po tem, ko mi je zobozdravnik naredil novo plombo, me že dva dni na tem istem mestu ob uživanju hrane precej zbada. Bi to naj minilo samo ali moram nazaj k zobozdravniku?

Takšno zbadanje je pogost pojav v prvih dveh – treh dneh po namestitvi zalivke. V kolikor po tem času ne izzveni, je smiselno obiskati zobozdravnika, ki bo morda moral ponovno namestiti zalivko.

E:info@alfa-dental.si
GSM:+ 386 (0)31 612 639